Poslovilno pismo s fronte

• March 3, 2017 22:31:53 Ina Cecic

  V tem svečanem trenutku moram vzeti
  

  slovo od vas, Preljubi moji Starši, Brat, Sestre,
  

  Žlahtniki in prijatelji! mogoče zadnjikrat.
  

  Z Bogom tedaj ljubi moj Oče in Mati! Mogoče
  

  zadnji "z Bogom!" Vam kliče udani sinko,
  

  ki Vas mogoče ne bo videl nikoli več. Ob enem
  

  se čutim dolžnega da se Vam, premili in preljubi
  

  stareši, iz vsega srca zahvalim za vse nepreštete
  

  darove in dobrote, ki sem jih sprejel iz Vaših
  

  darežljivih rok in za vse nauke ki ste mi jih že
  

  iz mladosti polagali na moje srce. Zahvaljujem se
  

  Vam za vse in na vsem. Ljubi Bog naj Vam bo
  

  obilen plačnik. Odpustite tudi svojemu sinku
  

  vse s čimer Vas je kedaj razžalil ter zagrenil
  

  Vam marsikatero uro. Odpustite mi saj znate
  

  da mladost je norost. Znam da sem se v tem
  

  oziru često pregrešil rad priznavam svojo krivdo
  

  in Vas prosim odpuščanja. Z Bogom Dragi Bra
  

  Brat in Sestre! Bodine zdravi in srečni. Radi
  

  ubogajte drage STariše in ne grenite jim
  

  življenja!
  

  
  

  
  

  
  

  • Revert to this revision

Description